Lana, Zoya in Luna so muce, za katere se marsikdo začudi, da kljub svojemu toplemu značaju še vedno niso našle svojega pravega doma. Vsaka ima svojo zgodbo, vse pa enako željo – najti čisto prave trajne domove.

Luna (foto: Taja Jamnik)

Za božično darilce si je mlada družinica zaželela ljubljenčka, s katerim ne bi bilo preveč dela, ki bi jih zabaval in se v hladnih nočeh z njimi stiskal. Tako je mali mucek, ki so mu dali ime kar Muc, dobil svoj dom. Prvih nekaj mesecev so se imeli prav lepo, mladiček je uganjal vragolije in zabaval družinico, zvečer pa so skupaj zaspali, stisnjeni pod odejo. Za Muca je življenje potekalo v igri, nežnosti in spanju. Ko družinice ni bilo doma, je zasedel svoj najljubši prostor na postelji in počival, da bo imel dovolj energije za pozdravljanje in igro, ko se njegovi domači vrnejo.


Muc in Donna kot mladička. (Foto: arhiv DZZŽ LJ)

Čeprav je pomoč živalim dolžnost prav vsakega izmed nas, nas je vseeno zelo malo, ki se ob povoženi živali ustavimo in ji pomagamo. Še manj nas je takih, ki vemo, da je potrebno na delih, kjer se pričakuje živali na cesti (in na to opozarjajo tudi prometni znaki) zmanjšati hitrost. Res malo pa nas je takih, ki vemo, da domače živali nimajo kaj iskati na cesti in ogrožati prometa. In teh nas malo se prepogosto srečujemo s posledicami neodgovornosti naše družbe, med katere spada tudi spodnja zgodba.

Samo še ena žrtev naših cest. (Foto: Petra Mohar)

Ali je res treba tega? (Foto: arhiv Zavetišča Horjul)

...samo tokrat ni.« In samo enkrat je dovolj.