zapsa

 nakupi-iz-srca

 

Koledar dogodkov

Julij 2018
N P T S Č P S
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4

DZZŽLJ E - NOVICE

Prijavite se na e-novice
DRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI LJUBLJANA
na povezavi: KLIK
DZZŽ LJ se odziva na predlog sprememb zakonodaje
Četrtek, 16 Avgust 2012 23:12
Letos lahko pričakujemo spremembe Zakona o zaščiti živali. Predlog novele zakona je bil objavljen spomladi. DZZŽ LJ je svoje predloge in pripombe nanj podalo maja 2012.
 
prostozivece_macke_36
DZZŽ LJ se ob predlogu sprememb zakonodaje med drugim sprašuje, kako se izkaže namen živali za razmnoževanje. (Foto: arhiv DZZŽ LJ)


Obstoječi Zakon o zaščiti živali najdete TU, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali pa TU .
 
Naša prva pripomba se je nanašala na spremembo prvega odstavka 11. člena:

»Skrbnik hišne živali, ki ni namenjena za razmnoževanje, mora zagotoviti osamitev, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali.«

Društvo je predlagalo, da se pred tem doda stavek: »Skrbnik hišne živali mora vsako načrtovano leglo predhodno najaviti pri pristojni veterinarski organizaciji, ki o primernosti živali za razplod izda dovoljenje.«

Zakaj? Nikjer v zakonu ni opredeljeno (izjema so psi), kako se izkaže namen živali za razmnoževanje.



Predlagali smo dopolnitev spremembe 10. alineje 15. člena, ki opredeljuje prepovedana ravnanja:

»– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk v skladu s predpisi o lovstvu, za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja;«.

Zakaj?
Treba je opredeliti, kakšni načini preganjanja živali kot ukrep varovanja premoženja so dovoljeni in kdo jih lahko izvaja, saj se prepogosto dogaja, da so živali, ki jih ljudje jemljejo kot nadloge (golobi, vrane, mačke), kamenjane, obstreljene, pohabljene.



Pri 20. členu, ki opredeljuje prepovedane posege, DZZŽ LJ predlaga šesto alinejo, in sicer:

»- odstranjevanje paranalnih žlez pri belih dihurjih, razen če za poseg obstaja zdravstveni razlog.«

Zakaj? Odstranjevanje paranalnih žlez pri belih dihurjih ne vpliva pozitivno na kakovost sobivanja človeka z živaljo, poseg s kirurškega vidika ni najbolj enostaven, pogoste pa so tudi komplikacije (sepsa in pogin živali), zato gre za nepotreben poseg, ki je povsem primerljiv z amputacijo krempljev pri mačkah, krajšanjem uhljev in repov iz estetskih razlogov, odstranjevanjem glasilk ipd., ki so v obstoječem Zakonu o zaščiti živali opredeljeni kot mučenje.
 
dihur9
V Sloveniji zadnja leta opažamo porast reje in vzreje belih dihurjev. (Foto: Zverinice)
 
Predlagana je sprememba 38. člena:

»... Strokovni svet za zaščito živali:
- spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe;
- daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in druga mnenja in predloge na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo;
- daje mnenja in predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi;


DZZŽ LJ predlaga, da se med naloge Strokovnega sveta za zaščito živali uvrsti tudi potrjevanje novih znanstvenih dognanj na področju etoloških in fizioloških potreb živali.

Zakaj? Obstoječi 7. člen zakona med drugim nalaga skrbniku živali, da živali zagotavlja: »bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;  svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;  dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.«

Ker so opredelitve »fizioloških in etoloških potreb« precej široke, nabor novih vrst živali, ki se uvrščajo med ljubljenčke, pa se hitro širi tudi pri nas, je potreba po določitvi podrobnejših pogojev posedovanja hitrejša, kot je zmožnost ministrstva, da izdaja dopolnjene pravilnike ali nove pravilnike, ki bi opredeljevali pogoje za posedovanje drugih živali (za mačke in pse je to v Pravilniku o zaščiti hišnih živali precej podrobno opredeljeno), bi bilo smiselno, da bi se posamezna strokovna dognanja sprejela v oviru Strokovnega sveta za zaščito živali in bi v tem primeru veljala kot smernica in pomoč pri veterinrskem nadzoru posedovanja živali.

Primer: V Sloveniji zadnja leta sledimo hitremu porastu reje in vzreje belih dihurjev in s tem številnih nepravilnosti pri oskrbi legel. Med drugim tudi odtujitev mladičev od mame včasih že pri dopolnjenem 4. tednu starosti, kar škoduje razvoju mladiča in botruje številnim vedenjskim anomalijam v kasnejšem razvoju. Ker pa nikjer v zakonih ali pravilnikih ni opredeljena najnižja meja starosti ločitve mladiča belega dihurja iz legla, ni nobenega vzvoda, da bi taka dejanja preprečili.



Predlagali smo tudi dopolnitve nekaterih členov, ki niso predmet Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, vendar so po našem mnenju nujne:


- 27. člen (skrb za zapuščene živali):

»Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču.«

Društvo predlaga izrecno opredelitev, da zagotovitev namestitve v zavetišču velja za vse hišne živali in se ne omejuje samo na pse in mačke. Če zavetišče, pristojno za območje občine, nima pogojev za namestitev hišnih živali drugih vrst, mora občina skleniti pogodbo z zavetiščem, ki take pogoje ima (ali v ta namen izgraditi lastno zavetišče).



- 32. člen:

»Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar nuditi potrebno nujno veterinarsko pomoč. Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti takojšnjo usmrtitev.«

Dikcija 32. člena je nejasna, saj ne opredeljuje, kateri veterinar je dolžan nuditi nujno prvo pomoč dotičnim živalim. V primerih, ko nihče ne priznava pristojnosti za bolno ali poškodovano žival, bi moral zakon predvidevati nujno ukrepanje najbližjega veterinarja (in ne samo pogodbenega veternarja zavetišča) in nato ureditev stroškov na račun občine, na območju katere je bila žival najdena, ali zavetišča, ki se tisti trenutek ni odzvalo.

Poleg tega zakon govori o zaščiti vseh živali in ne le zapuščenih (torej hišnih) živalih. V primeru prosto živečih živali, predvsem v urbanih okoljih, se pogosto dogaja, da jim pomoči (ali humane usmrtitve) ob poškodbi ne nudi nihče oz. le nekatere veterinarske klinike s predpostavko, da stroške krije najditelj. Gre predvsem za živali, ki ne spadajo ne pod Zakon o divjadi in lovstvu in niso pokrite v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (vrabci, golobi). Prav tako so problem lovne vrste živali v urbanih okoljih (nutrije, vrane, ipd.).


Na podane pripombe in predloge (še) nismo prejeli nobenega odziva, v predlogu sprememb pa je naveden predlog Vlade RS, da Državni zbor RS predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, »saj predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve.«
 
Pozitivna vest s področja strateškega razvoja NVO

V tem času je aktualen tudi osnutek Strategije razvoja NVO sektorja Osrednjeslovenske regije za obdobje 2014–2020. Gre za prvo regionalno razvojno strategijo, ki bo sistematično usmerjala skladen regionalni razvoj v okviru nevladnih organizacij. DZZŽ LJ je podalo svoje predloge na osnutek dokumenta. Med zadnjimi spremembami osnutka tako med vlogami nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije najdemo tudi zaščito živali.
 

Nuša Miklavec in Petra Mohar



 
SlovenščinaEnglish (United Kingdom)

4% od nakupa za DZZŽ LJ

Zoohit_logo
      

Kontakt

DZZŽ LJ
p.p. 4733
1001 Ljubljana

041 751 722

info@dzzz.si
TRR: 05100 8010655733

bull