zapsa

 nakupi-iz-srca

 

Koledar dogodkov

November 2017
N P T S Č P S
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2

DZZŽLJ E - NOVICE

Prijava na e-novice
* obvezen vnos
KRZNO

Pobijanje živali v imenu modne industrije in prestiža

 

V mrzlih poznojesenskih in zimskih dneh lahko na ulicah opazujemo odraz človeške brezbrižnosti. Ženske (v manjšini pa tudi moški) še vedno ponosno razkazujejo svoje krznene plašče, vidimo pa lahko tudi pester izbor krznenih dodatkov na obuvalih, pokrivalih in oblačilih. Videti je, da so ljudje še vedno mnenja, da krznena oblačila izkazujejo nek statusni simbol. Vsekakor izkazujejo nekaj, vendar to ni statusni simbol, to je simbol smrti, ki jo na tisoče in tisoče živali doživlja v trenutku, ko vi berete ta članek. Krzno je kruto, krzno ni eko in krzno v današnjem času vsekakor ni potrebno.

 

kuna_zlatica
Pustimo krzno tistim, ki ga potrebujejo... (Kuna zlatica, foto: Petra Mohar)

 

Vsako leto je več kot 75 milijonov živali ubitih za potrebe krznarske industrije (in v to število niso všteti zajci, katerih naj bi po zadnjih podatkih ubili preko 180 milijonov na leto!). Nemočne živali, med katerimi so polarne lisice, kune, činčile, zajci, tjulnji, psi, mačke … so v imenu mode mučeni, zlorabljeni in na koncu ubiti, da se lahko iz njihovega krzna izdela jakne, plašče in druge krznene dodatke, kot so krznene obrobe rokavov, kapuc, ovratnikov, krzneni šali, krzneni obeski in igrače, dodatki na obuvalih in pokrivalih … Je še kaj hujšega, kot živali grozljivo izkoriščati in mučiti ter na koncu na grozljiv način ubiti zaradi zapovedi modnih smernic?

 

 

KRZNARSKE FARME

Pogoji, v katerih živijo živali na krznarskih farmah, so grozljivi. Dolge vrste umazanih jeklenih kletk, brez zavetja pred vetrom in mrazom (temu so celo izpostavljene, da razvijejo bolj gosto dlako), so odločno premajhne in umazane, a vseeno predstavljajo dom za nekaj milijonov zlorabljenih živali, ki so na koncu svojega žalostnega življenja ubite zaradi svojega krzna. V takšnem bednem življenju izkusijo vso grozljivo brezbrižnost človeške narave. Živali so hranjene skozi jeklene žice, saj jim hrano v obliki večjega kosa goste paste odložijo na vrh kletke, samicam odvzamejo mladiče, ko so le-ti še povsem majhni in nujno potrebujejo zavetje svoje mame, vse živali pa živijo v premajhnih in močno utesnjenih kletkah.

 

Tipična kletka za ameriškega minka je 70 cm dolga, 40 cm široka in 45 cm visoka. Takšna veličina kletke bolj ustreza velikosti človeške roke, ne pa biološkim potrebam živali. Kletka za dve polarni lisici običajno meri 110 cm2. V divjini vse te živali živijo na ogromnih, nekaj 10 kilometrov velikih površinah zemlje, zato jim ujetost v tako majhne kletke povzroča hude psiho- fizične težave. Večina živali je močno depresivnih in kaže znake stereotipije: izvajajo ponavljajoče se gibe v kletki (npr. vrtenje okoli svoje osi), so samodestruktivne, določene pa razvijejo celo kanibalizem, ki je za večino živali v naravnem okolju povsem neobičajen.

 

tako_velike_bi_bile_kletke
Toliko prostora v kletki bi imel človek, če bi moral živeti na farmi za krzno. (Foto: Petra Mohar)

 

Groza življenja na krznarski farmi se nadaljuje tudi izven kletke, ko živali ubijejo in pri tem skrbno pazijo, da ne uničijo njihovega krzna.  

Standardni postopki usmrtitve so:

- lomljenje vratov,

- smrt z elektrošoki, pri katerih je ena izmed elektrod potisnjena v ustno, druga v vaginalno ali analno odprtino, v

- brizgavanje toksičnih snovi (npr. cianida) v srce in

- zadušitev s plinom.

Veliko krzna je v Evropo pripeljanega s Kitajske (krzna ni potrebno deklarirati, zato je lahko krzneni dodatek tudi na oblačilu, ki ima oznako, da je narejeno v eni izmed evropskih držav), kjer je nedavna, eno leto trajajoča raziskava odkrila in posnela grozljive razmere na kitajskih farmah za krzno. Posnetki so šokantni in grozljivi, saj prikazujejo, kako nemočne in prestrašene živali grobo vlečejo iz kletk, mečejo ob tla, jih pretepajo in celo hodijo po njih. Delavci so nekatere živali ubili tako, da so jih privezali za vrvice, zavihteli in z glavo vrgli ob tla. Pri tem so jim zlomil hrbtenico, a žival je ostala pri polni zavesti, le premikati se ni mogla. Na filmskem traku je videti, kako po živem odiranju, živali še nekaj časa trepetajo z očmi in določenim je srce bilo celo še 10 minut po tem. Kako sploh komentirati tako neizmerno krutost do živali? Kako lahko kdorkoli in kakorkoli opraviči krznarsko industrijo? Kako je to lahko sprejemljivo?

 

 

Bi oblekli svojega psa ali mačko?

Živali, ki prestajajo takšno grozo samo zato, da ljudje lahko oblečejo »modni« dodatek, so vseh vrst: uporablja se krzno činčil, lisic, zajcev, dihurjev, zelo veliko krzna iz Kitajske pa prihaja iz mačjih in pasjih krznarskih farm. Čeprav je uvoz pasjega in mačjega krzna v EU prepovedan, so izdelke z njim našli na policah različnih držav Evropske unije (npr. na mehkih krznenih igračah, dodatkih na jaknah, čevljih, pokrivalih, obeskih za ključe …) prav zato, ker krzna ni potrebno deklarirati.

 

 

019
Si bomo nehali zatiskati oči? (foto: Petra Mohar)

 

Prevladuje mišljenje, da je največ krzna porabljenega za krznene plašče, vendar podatek, da samo v ZDA krzneni dodatki na rokavih, kapucah, šalih in nakitu prinesejo več kot 500 milijonov dolarjev dobička letno, priča, da temu ni tako. Krzneni dodatki v večini primerov niso označeni kot pravo krzno, najpogosteje pa je za dodatke uporabljeno krzno lisic, mačk in psov, ki ga na mednarodni trg uvozijo s Kitajske.

 

 

Prepoved krznarskih farm...bomo sledili zgledu Evrope?

Krznarske farme sicer kljub vsemu trdijo, da živalim zagotavljajo ustrezne pogoje in da živali pri njih ne trpijo. Kako je vendarle lahko premajhna, utesnjena, umazana jeklena kletka ustrezna za katerokoli žival? Kako so lahko grozljivi načini ubijanja zato, da se živalim ne uniči krzno, sprejemljivi? Kako lahko sprejemamo ubijanje živega bitja zato, da sledimo modnim smernicam ali se počutimo lepše?

 

Določene države se z mnenjem krznarskih farm, ko te trdijo, da lahko zagotovijo živalim ustrezne življenjske razmere in da je ubijanje živali za krzno sprejemljivo, očitno ne strinjajo. Avstrija je popolno prepoved krznarskih farm sprejela leta 2004, Hrvaška leta 2007 (teče desetletni prilagoditveni rok), Anglija in Wales sta krznarske farme zakonsko prepovedala leta 2000. Kmalu sta jima sledili Severna Irska in Škotska. Nizozemska je leta 1995 sprejela prepoved lisičjih farm in leta 1997 prepoved činčiljih farm. Zgovoren je podatek Švice, ki krznarskih farm sicer ni prepovedala, določila pa je minimalne pogoje za tako rejene živali (največja dovoljena gostota osebkov, velikost kletke, način usmrtitve živali, število kvalificiranih oseb …) in s tem dosegla, da se je krznarska industrija iz nje umaknila, saj tem pogojem ni mogla zadostiti oziroma niso bili več ekonomsko sprejemljivi. S tem je jasno pokazala, da je na krznarskih farmah nemogoče ustvariti ustrezne razmere za rejo kožuharjev.

 

Leta 2013 je bil v slovenski Zakon o zaščiti živali dodan člen, ki prepoveduje rejo in lov živali za krzno.

 

 

POBOJ TJULNJEV V KANADI

Poleg krznarskih farm pa močno odmevajo tudi množični poboji tjulnjih mladičev, ki potekajo vsako leto v Kanadi. Ne samo, da so te živali ubite, ko so stare manj kot 3 mesece, naravnost šokantne so metode ubijanja, ki jih uporabljajo lovci. Na začetku sezone lovci na tjulnje te živali pobijajo s kiji; tjulnji nemočno ležijo na ledenih ploščah, s katerih ne morejo pobegniti, saj še ne morejo preživeti v vodi, lovci pa s kiji udarjajo po njihovih glavah in telesih, dokler ne umrejo. Nekateri umrejo takoj, drugi počasi umirajo v bolečinah in jim krzno odrejo, ko so še živi. Trupla odvržejo na ledene ploskve, ki se obarvajo krvavo rdeče. Bela krzna majhnih tjulnjev končajo kot modni dodatek ali krzneno oblačilo.

 

 

www.treehugger.com
Za krzno so primerni samo zelo mladi tjulni, ki pa jih mame branijo z življenjem... (vir: www.treehugger.com)

 

Kasneje v sezoni se metode pobijanja spremenijo. Tjulnje začnejo streljati ne glede na to, ali so v vodi ali na kopnem. Ker so lovci na tjulnje v čolnih, tjulnji pa na premikajočih se ledenih ploskvah, je veliko živali samo ranjenih, ne pa tudi ubitih. Ranjeni tjulnji želijo pobegniti s skokom v vodo, zato umrejo kasneje, v bolečinah in mukah. Ker je kvota ustreljenih tjulnjev vezana na ulov na kopnem, tjulnji, ki umrejo v vodi, sploh niso vključeni v končno število umrlih živali, zato je kvota vedno večja, kot je dovoljena. Na leto pobijejo preko 300.000 tjulnjev.

 

za_krzno_so_primerni_samo_zelo_mladi_tjulni_-_pogosto______morajo_pobiti_starseda_do_njih_pridejo
Je poboj res upravičen? (vir: www.vegaplanet.org)

 

KRZNO PERZIJSKIH JAGNJET (karakul/perzijsko krzno)

Ko si že prepričan, da človeška krutost pri pridobivanju krzna ne more biti hujša, kot je poboj tjulnjev in smrt na krznarskih farmah, se seznaniš s pridobivanjem krzna iz perzijskih jagnjet. Gre gotovo za enega najbolj izprijenih načinov pridobivanja krzna. Najbolj cenjeno in drago je namreč krzno še nerojenega jagnjeta perzijske ovce.

 

Trideset dni pred naravno kotitvijo ima perzijsko jagnje, ko je še v maternici, izredno gladko kožo, ki se uporablja za drage torbice, denarnice, rokavice in celo kopalne obleke. Deset do petnajst dni pred naravno kotitvijo je krzno svilnato, lahko, z valovito strukturo in svetlečim se sijajem. Mladički, ki so stari od 1 do tri dni, dobijo močneje skodrano in bleščeče krzno. Cena krznu močno upade, ko se začno ti kodri ravnati, zato krznarji stremijo po cenjeni koži še nerojenega ali pravkar skotenega jagnjeta. Na krznarskih farmah zato brejo samico ubijejo preden skoti jagnje, ji nato prerežejo trebuh in maternico ter iz nje izvlečejo nebogljeno malo jagnje, ki tudi stati ne more. Ko male jagenjčke odrejo, njihova trupla preprosto odvržejo na kup z lažjo, da gre za stranski produkt mesne industrije. Za en dolgi plašč je potrebnih 30 kož malih jagenjčkov. Približno 4 milijone perzijskih jagenjčkov je uporabljenih v modni industriji vsako leto. Prav toliko je tudi brejih samic, ki so nato tudi ubite, zato je številka umrlih živali mnogo višja. Zelo veliko proizvajalcev, ki sicer krzna ne uporablja, kožo perzijskih jagenjčkov vseeno uporablja in še vedno trdi, da gre za stranski produkt mesne industrije, kar nikakor ni res.

 

 

LOV DIVJIH ŽIVALI S PASTMI

Trgovina s krznom divjih živali je odgovorna za populacijski upad mnogih živalskih vrst, nekatere pa so prav zaradi trgovine s krznom že izumrle. Ob koncu 17. stoletja je večina evropskih večjih sesalcev že tako upadla z večine območij, da so bili trgovci s krznom primorani poiskati nove vire za nakup krzna na drugih kontinentih. Milijone divjih živali (vse od risov, kojotov, lisic, rakunov, volkov …) je vsako leto ujetih v pasti, ki so nastavljene prav z namenom lovljenja divjih živali za krzno. V te pasti se nato ujame tudi nešteto psov, mačk, divjadi, ptičev in drugih (tudi ogroženih) živali, ki se hudo poškodujejo, določene pa celo umrejo.

 

Ena izmed najbolj pogosto uporabljenih pasti je jeklena past, v katero se običajno ujame noga živali. Past je tako kruta, da je v Evropi prepovedana. Ko se žival ujame v to past (bolečina je podobna, kot če bi roko nastavili med avtomobilska vrata in nato le- ta s silo zaloputnili), so poškodbe običajno zelo hude, saj past živalim zlomi kosti in raztrga meso. Prestrašene živali se na vse pretege trudijo, da bi se rešile in pobegnile – nekatere za sabo vlečejo zlomljeni ud s pastjo ali pa si želijo v obupu celo odgrizniti ujeto okončino. Ko se lovec vrne, da bi ubil ujeto žival, je za uboj uporabljenih veliko različnih metod. Strelnemu orožju se običajno izogibajo, saj naboji stanejo, strel pa lahko poškoduje živalsko krzno. Namesto tega običajno živali pretepejo ali pa enostavno pohodijo do smrti.

 

 

krutemu_zivljenju_sledi_kruta_smrt
Streli lahko poškodujejo krzno, zato se lovci zatečejo k še bolj krutim metodam (vir: http://www.hsus.org)

 

Zakaj je takšna krutost v 21. stoletju še vedno prisotna? Zakaj morajo živali tako trpeti, ko pa za krzno ni nobene potrebe, saj imamo na voljo dovolj drugih, celo veliko boljših materialov? Živali so živa bitja, ki občutijo bolečino, žalost, strah, obup, veselje … Živali se igrajo, tkejo socialne vezi, imajo družine. Najdete podobnost? Seveda, enako bi lahko napisali tudi o ljudeh. Zato ubojev živali, grozljivih mučenj, zlorabljanja ter izkoriščanja nedolžnih živih bitij ne more opravičiti nič. Še najmanj pa smernice modne industrije. Sočutje je vedno v modi.

 

 

KRZNO NI EKO!

V zadnjih letih je vse pogosteje slišati, da naj bi bilo krzno ekološko, kar seveda nikakor ni res. Pravo krzno ni ekološko, saj se pri njegovi pridelavi uporablja človeku in okolju škodljive kemikalije, njegova proizvodnja pa zahteva 20-krat več energije kot proizvodnja sintetičnih materialov. Po zadnjih podatkih raziskave, ki jo je izvedlo društvo Humane Society of the United States (HSUS) iz ZDA, proizvede samo v ZDA industrija s krznom ameriških minkov skoraj 1.000 ton fosforja na leto. Prekomerna raven dušika in fosforja je največji onesnaževalec voda v ZDA.

 

 

Kako razlikovati pravo krzno od umetnega?

Test na otip: Potipajte dlake tako, da jih povaljate med palcem in kazalcem.
Pravo krzno: Na otip je gladko in mehko in se z lahkoto povalja med prsti.
Umetno krzno: Na otip je bolj grobo in ne tako mehko.

Test glede na videz: Preverite ovratnik s krznom dolgodlakih živali. Pihnite vanj, da se dlake razdelijo
Pravo krzno: Običajno je videti več plasti tankih, skoraj valovitih dlak, ki tvorijo gosto podlanko, iz katere štrlijo daljše dlake. Podlaga je usnjena.
Umetno krzno: Struktura je bolj enostavna, posamezne dlake so pogosto enake dolžine incelo barve.

Test z buciko: Prebodite podlago z buciko.
Pravo krzno: Skozi usnje bo šla bucika zelo težko.
Umetno krzno: Bucika enostavno prebode osnovo.

Test z ognjem: Zelo pazljivo izpulite nekaj dlak in jih podržite pod plamenom.
Pravo krzno: Smodi se in smrdi enako kot lasje.
Umetno krzno: Topi se kot plastika in tudi vonj je enak zažgani plastiki. Na koncu dlake se naredijo majhne plastične kroglice, ki so trde na otip.

 

Za izdelavo krznenega plašča je treba ubiti:
12-15 risov
10-15 volkov ali kojotov
15-20 lisic
60-80 minkov
27-30 rakunov
10-12 bobrov
60-100 veveric

 

Je to res potrebno?

 

Avtorica: Diana Vlahinič

 

Preberite tudi: Za Slovenijo brez krzna

 
SlovenščinaEnglish (United Kingdom)

4% od nakupa za DZZŽ LJ

      

Kontakt

DZZŽ LJ
p.p. 4733
1001 Ljubljana

041 751 722

info@dzzz.si
TRR: 05100 8010655733

bull