Mucek po imenu Robert. Njegova zgodba se dogaja daleč od nas na drugem koncu sveta. Njegov dom je ameriška univerza v državi Utah, kjer biva v laboratoriju. V lobanjo ima navrtano luknjo, skozi katero so napeljane elektrode, ki merijo njegove možganske aktivnosti.

Robert ni nič posebnega. Je le del sistema, žrtev človeške nadvlade nad naravo. Zaradi podobnih in tudi hujših poskusov trpi na tisoče živali vsako leto, vsak dan, vsak trenutek, vendar jih opazi le malo ljudi. Roberta pa je opazil Andrej iz Ljubljane, ki mu pogled na žalostno mačjo pojavo ni dal miru.

Običajno v taki situaciji zamahnemo z roko, saj ne moremo nič. Ker smo prepričani, da nismo poklicani za reševanje živali - sploh pa ne tistih na drugem koncu sveta. Prepričani smo, da ne moremo storiti ničesar, da smo le kapljica v prostranem morju in je potek svetovne industrije daleč od našega dosega. Nekdo izmed nas pa ni zamahnil z roko in se ni obrnil stran. Ni samo podpisal peticije, ki je zgolj ena izmed mnogih, pač pa je napisal tudi pismo univerzi, kjer so na Robertu delali poskuse. Povezal se je tudi z organizacijo PETA, ki je objavila Robertovo zgodbo.

Na tem mestu sem za zgodbo izvedela jaz. Andrej mi je povedal, da naj bi na njegovo pobudo PETA izvedla odkup muca, sam pa naj bi kril stroške, ki bi pri tem nastali. Čeprav sem bila nad samo idejo navdušena, priznam, da nisem pričakovala pravih rezultatov.

Na moje veliko presenečenje sem čez nekaj dni prejela obvestilo, da je Robert rešen življenja kot poskusna žival in da bo iskal nov dom. Akcija reševanja muca Roberta je potekala hitro in tako kot je bila zamišljena - kljub oddaljenosti in navidezni brezupnosti ter brezizhodnosti situacije, v kateri se nahajajo številne živali. Kljub obupni situaciji Robert zdaj išče dom.

Zgodba s srečnim koncem mi je vlila novega upanja. Zdaj bolj verjamem besedam, ki sem jih napisala Andreju, ko mi je opisal svojo idejo - Robert je res samo kapljica v morje, vendar je morje sestavljeno iz kapljic, kajne?

Želim si, da bi se zgodba dotaknila tudi vas. Želim si, da bi ob prebiranju zgodbe spoznali, da imajo naša dejanja pomen. Želim si, da nikoli več ne zamahnete z roko in se ne obrnete stran. Želim si, da spoznate, da ni potrebno reševati sveta - lahko pomagate enemu samemu bitju, tistemu najbližjemu in tistemu, ki vam prekriža pot.

To bi bila moja novoletna želja - želim si, da spoznate, da vsak izmed nas lahko nekomu spremeni življenje in mu omogoči boljši jutri.