Resnice o mačjih boleznih

Namen pričujoče rubrike ni podajanje veterinarskih nasvetov, pač pa je naš namen predvsem ponuditi na enem mestu zbrane informacije v podporo tistim, ki so se srečali s katero od omenjenih bolezni pri svojem ljubljenčku in zbirajo informacije o le-tej ali pa razmišljajo o posvojitvi živali, ki je bila diagnosticirana s katero od omenjenih bolezni ali jo je prebolela.

Pri zbiranju informacij smo prebrali kar nekaj strokovnih člankov, prispevkov na spletnih straneh tujih zavetišč za živali, zbrali nekaj osebnih izkušenj ljudi, ki so živeli ali živijo z obolelo živaljo, in se pozanimali za mnenja veterinarjev nekaterih (ljubljanskih) veterinarskih klinik. Kljub temu naj opozorimo, da so podatki, ki so objavljeni na naših spletnih straneh, namenjeni splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti obiska pri veterinarju.

 

 

Mačji virus FIV

FIV je kratica za Feline Immunodeficiency Virus in pomeni mačji virus imunskega primanjkljaja (če je komu lažje, ga lahko primerja s človeškim HIV). Gre za “počasen” virus, ki napada imunski sistem in poteka v treh fazah:

1. faza je faza okužbe/akutna faza. Takrat se povečajo žleze, saj se virus naseli v bezgavkah, ki proizvajajo protitelesa. Mačka ima lahko tudi vročino in druga vnetja. Simptomi se pokažejo 4-6 tednov po okužbi z virusom FIV.

2. faza je prikrita/latentna faza, ki lahko traja več let. Mačka ne kaže kliničnih znakov, je le bolj občutljiva (npr. na prehlade) oziroma je bolj podvržena možnostim drugotnih okužb.

3. faza je FAIDS-faza, ko je imunski sistem že zelo načet in so drugotne okužbe (oziroma tako imenovane oportunistične okužbe) lahko usodne.

Več o virusu FIV si lahko preberete TUKAJ.

 

Mačja levkoza

Mačja levkoza je bolezen mačk, ki jo povzroča virus mačje levkemije (FeLV – Feline leukemia Virus). Virus mačje levkemije spada v družino retrovirusov, kamor spadata tudi vsem znani virus HIV, ki pri ljudeh povzroča AIDS, in virus FIV, ki povzroča »mačji AIDS«, ter v poddružino onkovirusov. Izraz »onkovirus« pomeni, da je virus sposoben povzročiti rakavo spremembo tkiv, ki jih okuži.

Glavni značilnosti virusa sta visoka nalezljivost in pojav različnih obolenj (nastanek raka, slabokrvnost, levkemija idr.). Virus se lahko več let »skriva« v kostnem mozgu in ne povzroča bolezni, lahko pa napade imunski sistem in tako »olajša« razvoj drugih bolezni. Pred okužbo lahko mačke zaščitimo s cepljenjem. Virus FeLV najdemo pri mačkah povsod po svetu, vendar je pogostnost okužb močno odvisna od starosti, zdravstvenega stanja, okolja in življenja mačke.

Več o virusu FeLV si lahko preberete TUKAJ.

 

Mikrosporija

Mikrosporija je kožna bolezen, ki jo povzročajo glivice, med katerimi je najpomembnejša vrsta Microsporum canis. Pri nas je znana tudi kot »mačja bolezen«, kar pa ni povsem pravilna opredelitev. Res je, da za mikrosporijo največkrat prenašajo mačke, vendar tudi psi, govedo, konji, ovce in koze, morski prašički, ljudje itd. Gre torej za obolenje, ki se prenaša od živali na ljudi in tudi od ljudi na živali. Strokovno to imenujemo zoonoza. Mačke so žal med največjimi »krivci« zaradi več dejavnikov, predvsem pa zato, ker pogosto ne kažejo kliničnih znakov oziroma znakov okužbe in so zato lahko vir obolenja, same pa ne zbolijo. Eden pomembnejših dejavnikov pri prenosu bolezni je okolje – torej tam, kjer se živali srečujejo. Zatorej so zunanje mačke oziroma prostoživeče mačke in lastniške mačke, ki imajo možnost zunanjega izhoda, tako bolj izpostavljene mikrosporiji. Enako velja za pse, ki so izključno zunanji.

Lastniki kosmatincev, ki so diagnosticirani (= je bilo pri njih ugotovljeno) s tem obolenjem, so po naših izkušnjah zaradi nepoznavanja obolenja in pomanjkanja uporabnih informacij pogosto zelo prestrašeni in morda pomislijo tudi na evtanazijo (usmrtitev) živali. Zato vam želimo mikrosporijo predstaviti bolj podrobno in hkrati pojasniti, da gre kljub strašnemu prizvoku, ki ga nosi ime mikrosporija, le za glivično obolenje, ki je popolnoma ozdravljivo tako pri živalih kot pri ljudeh.

Več o mikrosporiji si lahko preberete TUKAJ.