Podali smo pripombe na predlog sprememb Zakona o zaščiti živali
Zaključila se je javna razprava Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Kot smo že zapisali, nas nekatere predlagane spremembe skrbijo, zato smo oblikovali komentarje, ki smo jih naslovili na MKGP. Naš predlog lahko preberete tukaj.
Ena odmevnejših predlaganih sprememb je umik možnosti usmrtitve zdravih živali v zavetiščih. Morda na prvi pogled to deluje odlično, vendar predlagana sprememba žal ne predstavlja celostne rešitve in zato lahko prinese nove težave.
Prvih 30 dni, ko nikogaršnja žival biva v zavetišču, naj bi stroške njene oskrbe krila občina, kjer je bila najdena. Trenutno velja, da jo lahko po koncu tega obdobja zavetišče še naprej vzdržuje na lastne stroške, ima pa jo možnost tudi evtanazirati (kar se v praksi vse redkeje dogaja). Novi predlog to možnost ukinja, financiranje oskrbe živali od 30. dneva dalje pa nalaga zavetiščem. Vemo, da živali v zavetiščih na nov dom povprečno čakajo precej dlje kot 30 dni. Ker nas skrbi, kako bodo zavetišča, ki se že zdaj soočajo s finančnimi in prostorskimi stiskami, uspela financirati dolgoročno bivanje živali in v kakšnih pogojih bodo te živele, smo predlagali, da se čas, ko oskrbo živali v zavetišču krije občina, podaljša na 90 dni.
Zavetiško okolje je ne glede na ustreznost oskrbe in trud osebja lahko bolj stresno od domačega. Nekatere živali se nanj dobro prilagodijo, druge pa slabše. Posamezne živali lahko razvijejo trajne in hude motnje, ki jih znotraj zavetišča ni možno odpraviti, hkrati pa imajo take živali izjemno slabe možnosti za posvojitev. V takšnih redkih in ekstremnih primerih, ko ni druge humane rešitve, so do sedaj zavetišča lahko posegla po možnosti evtanazije (fizično) zdrave živali, da so ji prikrajšala trpljenje. Z novim predlogom zakona te možnosti ne bi bilo več. Hude in trajne psihične težave povzročajo trpljenje, ki je primerljivo s trpljenjem ob hudih fizičnih težavah. Zato smo predlagali, da se v zakon doda varovalo, ki omogoča usmrtitev živali, ki doživlja takšno trpljenje, po presoji veterinarja.
Poleg teh dveh sprememb smo opozorili še na nekatere druge dele zakonodaje, v katere aktualni predlog ne posega, menimo pa, da potrebujejo obravnavo in spremembo v dobro živali. Med njimi so prepoved priveza psov; malomarnost kot standard krivde za prepovedano dejanje; ureditev statusa vrst živali, ki so trenutno v »zakonski luknji«; prepoved transporta živali prosto živečih vrst v cirkusih po Sloveniji; natančnejša ureditev nujne veterinarske pomoči; obveznost čipiranja drugih hišnih živali poleg psov in ureditev kazenskih določb. Več informacij najdete tukaj.
Novice
