Izrazili smo zaskrbljenost nad napačnimi trditvami o pasjem vedenju

Pred kratkim smo na spletnem mestu Klinike za male živali Veterinarske fakultete zasledili prispevek z naslovom »Agresija pri psu: kaj je in kako jo prepoznamo?« S sporočilom, ki ga lahko preberete spodaj, smo se 12. 5. 2020 obrnili na Kliniko za male živali.

 

Agresivno vedenje je od vseh pasjih vedenjskih motenj tisto, ki ima za psa in njegovo okolico lahko najbolj pogubne posledice. Za psa pogosto pomeni zapustitev, obsojenost na doživljenjsko bivanje v zavetišču ali celo evtanazijo, ljudem, posebej otrokom, pa ugriz lahko pusti hude telesne in psihične posledice. Nenazadnje v izjemnih primerih lahko pes svojo žrtev (pa naj bo to druga žival ali človek) tudi ubije.

Razumevanje vzrokov za agresivno vedenje je ključno pri njegovem odpravljanju in stroka pri tem gotovo nosi veliko odgovornost – tako pri osveščanju kot pri pomoči pri odpravljanju takega vedenja. Zato je žalostno in zaskrbljujoče, da ugledna veterinarska ustanova objavi prispevek, poln zastarelih in celo škodljivih informacij.

Agresivno vedenje je širok pojem in verjetno bi lahko razpravljali, na kateri točki se vedenje smatra kot agresivno. A to ne spremeni dejstva, da agresija pri psih ne izvira iz dominance, oziroma da dominantno vedenje, kot ga poznamo iz zastarele literature, pri psih ne obstaja (Bradshaw et al, 2009). Psi se ne borijo za prevlado in nasprotno z navedbami v vašem prispevku ne tvorijo rigidnih socialnih struktur. Konflikte razrešujejo mirno z uporabo t. i. miritvenih signalov, agresivno vedenje pa je v naravi pri psih izjemno redko ali ga celo ni zaznati (Majumder et al, 2014, in Mariti et al, 2017). Psi so izjemno prilagodljivi, v skupine pa se povezujejo zato, ker jim sodelovanje poveča možnost preživetja. V socialne skupine pa se niso sposobni povezati le s predstavniki svoje vrste, ampak tudi z ljudmi.

Agresivno vedenje bi v grobem lahko razdelili na dva tipa – afektivno (vezano na močna čustva, predvsem strah, bolečino ali bolezen) in plenilsko (vezano na lov). Razumevanje vzroka za agresijo je ključno za uspešno odpravljanje takega vedenja, saj različne tipe agresivnega vedenja nadzorujejo različni deli možganov. Ne enega ne drugega tipa pa ne rešimo s strogim sledenjem »krdelnim pravilom« in ravnanjem v skladu z zastarelo in že zdavnaj ovrženo teorijo dominance, ki ga pes lahko dojame kot zastrašujočega. Način vzgoje in šolanja psov pa vpliva na pojav neželenih vedenj – nasilne metode vodijo v več vedenjskih težav (Blackwell et al, 2008). Poleg tega način, kako ravnamo s psom, pomembno vpliva na njegovo počutje in s tem kvaliteto življenja.

V DZZŽ Ljubljana menimo, da bi se moral vsak skrbnik psa dobro poučiti o pasjem vedenju, komunikaciji in učinkovitih, neškodljivih in psom prijaznih načinih vzgoje. Vzgoja, ki temelji na napačnem razumevanju pasjega vedenja, je lahko ravno tako škodljiva kot odsotnost vzgoje. Po spletu kroži kup informacij in skrbniki psov pogosto težko ločijo koristne podatke od škodljivih. Kinološki inštruktorji in veterinarji po našem mnenju igrajo pomembno vlogo pri širjenju razumevanja psov in s tem oblikovanju odnosa, ki ga imamo ljudje do psov.

Od univerzitetne ustanove pričakujemo strokovnost. Prosimo, da v prihodnje ne objavljate trditev, ki so v nasprotju s sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami s področja etologije in vzgoje živali.

 

Viri:

Bradshaw, J. (2014). Dog sense: How the New Science of Dog Behavior Can Make You a Better Friend to Your Pet.

Bradshaw, J. W., Blackwell, E. J., & Casey, R. A. (2009). Dominance in domestic dogs – useful construct or bad habit?

Majumder et al (2014). A dog’s day with humans – time activity budget of free-ranging dogs in India.

Mariti, C. et al (2017). Analysis of the intraspecific visual communication in the domestic dog (Canis familiaris): A pilot study on the case of calming signals.

Blackwell, E. J., et al (2008). The relationship between training methods and the occurrence of behavior problems, as reported by owners, in a population of domestic dogs

Izobraževanji Aggression course for dog professionals in Advanced aggression course for dog professionals z veterinarko behavioristko dr. Amber Batson, 2019.

 

Dopolnitev: 18. 5. 2020 smo od Klinike za male živali prejeli naslednji odgovor (v celoti zapisan v navednicah):

“Pozdravljeni,

zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje. Članek je stališče avtorja, ki ima dolgoletne izkušnje na področju vzgoje psov. Smernic in šol pri vzgoji psov je več in verjamemo, da se to področje hitro razvija z novimi dognanji in smernicami, kar bomo tudi upoštevali pri nadaljnjih objavah.

Hvala in lep pozdrav,

Ekipa KMŽ”

 

pes