O prijavah mučenja

Kaj je mučenje živali?

Zakon o zaščiti živali v 4. členu pravi takole:
”Mučenje živali je:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.”

Ker je ta opredelitev precej splošna, zakon in podzakonski akti dalje definirajo, kakšen je minimum za dobro življenje živali. Vsekakor lahko pristojnim prijavite tako zanemarjanje (torej opustitev ravnanj, ki bi živali omogočile normalno življenje) kot tudi trpinčenje (torej namensko početje v škodo živali).

Hitrejša pot do rešitve

Mnogo ljudi z živalmi ravna nepravilno tudi zato, ker ne vedo, kako bi morali ravnati. Če lahko osebo s prijaznimi besedami poučite vi, zakaj bi to prelagali na druge? Pristojnim bo tako ostalo več časa, da rešujejo zahtevnejše probleme, poleg tega pa bo oseba poučena kar takoj in se lahko stanje za žival izboljša prej. Včasih je lastnik ali skrbnik živali tudi sam v stiski in pravzaprav potrebuje pomoč, da bo lahko ustrezneje poskrbel za žival. Če pa ste poskusili in je oseba reagirala odklonilno, ste lahko toliko bolj prepričani, da je prijava pristojnim utemeljena.

Če so odnosi zapleteni in se ne želite izpostavljati, lahko v nabiralniku pustite anonimno sporočilo oziroma nasvet ali pa jim ga pošljete po pošti. Dodate lahko tudi informativna gradiva, k smo jih pripravili v društvu – natisnete jih lahko TUKAJ. Tudi v tem primeru bodo ljudje prej obveščeni in če se situacija ne bo popravila, se lahko še vedno obrnete na pristojne.

Kaj naj vsebuje prijava?

Za prijavo zadev, povezanih z lastniškimi živalmi, ki se dogajajo na določenem naslovu, se obrnite neposredno na veterinarsko inšpekcijo (torej UVHVVR). Za prijavo potrebujete opis situacije in naslov, na katerega naj gredo inšpektorji pogledat. Ni vam treba navajati točnih členov zakonodaje, ki naj bi jih prijavljena oseba kršila, skušajte pa podati čim bolj jasne, konkretne in celovite informacije o situaciji. To lahko storite po telefonu ali pisno po navadni oziroma elektronski pošti.
PRIMER PRIJAVE

Zakaj prijaviti inšpekciji in ne društvu?

Sami bi sicer občasno lahko odšli na teren, vendar ne moremo ukrepati. Z lastniki se lahko kvečjemu pogovorimo, to pa lahko pravzaprav stori vsak posameznik. Verjetno bodo imeli sosedje celo več posluha za besede svojih sosedov kot nekih neznancev. Poleg tega smo le prostovoljci in dobrobit živali ne more in ne sme biti odvisna zgolj od prostovoljskega časa. Če žival trpi in je treba ukrepati, ni prav, da bi morala čakati na to, da se prostovoljec vrne iz šole ali službe, najde prost termin, se odpelje na teren in tam rešuje situacijo. Glede na število prijav, ki jih prejmemo, bi nekatere živali tako lahko prišle na vrsto šele čez nekaj dni ali celo tednov. Prav zato svoje moči raje usmerjamo v pomoč posameznikom pri prijavah mučenja pristojnim organom.

Ali bo inšpekcija ukrepala?

Ljudje pogosto pravijo, da inšpekcija ne ukrepa. Inšpekcija lahko ukrepa samo na podlagi podane prijave in zgolj v okvirih zakonodaje. Brez vaše prijave se postopek torej ne more začeti. Včasih slišimo tudi, da v določenem primeru inšpekcija ne ugotovi nepravilnosti, čeprav naj bi bile očitne. Če je tako, prijavite še enkrat! Prosite za razlago in njihove ugotovitve. Tako lahko dolgoročno izboljšamo delovanje inšpekcijskih služb.

Ali lahko podam anonimno prijavo?

Anonimna prijava je seveda možna, a z vidika skrivanja identitete prijavitelja povsem nepotrebna. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru uradne osebe vaših podatkov ne smejo razkriti prijavljeni osebi:
”Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.” Inšpektorji torej ne smejo izdati vaših podatkov prijavljeni osebi, hkrati pa z anonimno prijavo izgubite možnost, da bi zaprosili za povratne informacije. Te so lahko ključne za nadaljnje spremljanje, zato priporočamo, da zanje zaprosite.

Poleg tega se nekateri ljudje odločajo za anonimne prijave, ko se ne razumejo s sosedi in se skušajo na tak način maščevati. Žal to po nepotrebnem jemlje dragoceni čas, ki bi ga inšpektorji sicer lahko porabili za reševanje resničnih primerov. S tem, ko z imenom in priimkom stojite za tem, kar ste prijavili, dajete pristojnim vedeti tudi, da ne gre za lažno prijavo.

Pristojnosti policije

Zakon o zaščiti živali pravi:
»Policisti nadzirajo izvajanje določb drugega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in enaindvajsete alinee 15. člena tega zakona, poleg oseb iz prejšnjega odstavka. O sumu prekrškov iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona policisti nemudoma obvestijo pristojnega inšpektorja iz prvega odstavka tega člena.«

V Zakonu o zaščiti živali so to določbe, pri katerih nadzorstvo opravlja policija:

2. odstavek 11. člena:
”Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.”

1., 3. in 4. odstavek 12.člena:
”Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.
Vzreja, vzgoja, šolanje in vodenje nevarnih psov mora biti v skladu s predpisanimi pogoji.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, in osebam, ki so mlajše od 16 let.”

1., 2., 4., 5., 6., 9. in 15. alineja 15. člena:
”    – zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave, razen če gre za uplen v skladu s predpisi o lovstvu ali za omamo ali anastezijo nevarnih in drugih živali, povezanih z varstvom in zaščito ljudi in živali;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;”

Kaj storiti, če podam prijavo in se nič ne spremeni?

Če se stanje za žival ne izboljša ali pa se čez čas nepravilnosti spet začnejo dogajati, se ponovno obrnite na pristojne. Pri ponovni prijavi ne pozabite omeniti, da ste zadeve že prijavili. Priporočljivo je, da si shranite kopije morebitnih navadne in elektronske pošte, ki ste jo pošiljali na UVHVVR ali jih dobivali v odgovor.

Če želite, se lahko pri ponovnem prijavljanju obrnete tudi na nas, da vam pomagamo z dodatnim nasvetom oziroma skušamo vplivati na nastalo situacijo.