Društvo, zavetišče za živali in veterinarska inšpekcija

V društvu za zaščito živali se pogosto srečamo s prošnjami, naj rešimo psa, ki je ves čas priklenjen na verigo, naj poskrbimo za mačje mladiče, ki so se nekako znašli pri hiši, ali naj nekaj naredimo glede kokoši, ki tekajo po cesti. Kakšne pa so res odgovornosti, pristojnosti in dolžnosti društev in kakšne od zavetišč za živali, veterinarske inšpekcije in policije?

Društva

Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, so neprofitne, nevladne in prostovoljske organizacije, katerih glavni namen je izobraževanje, osveščanje in informiranje ljudi o dobrobiti in zaščiti živali. Pogosto sodelujejo z zavetišči za živali in pomagajo z zbiranjem donacij ali s prostovoljskim delom v zavetiščih. Več društev s podobnimi interesi se lahko poveže v zvezo društev. Društva se financirajo s pomočjo članarin, prostovoljnih prispevkov, projektov in akcij, prodaje izdelkov in storitev, tista, ki imajo status delovanja v javnem interesu, pa so upravičena do 1 % odmerjene dohodnine, ki jim ga namenijo posamezniki. Sredstev iz državnega proračuna društva ne dobijo.

Društva nimajo pristojnosti za preverjanje prijav suma mučenja živali, odvzem živali ali kaznovanje kršiteljev. Prostovoljci iz društva si lahko ogledajo situacijo z javnega prostora, se pogovorijo s skrbniki živali in podajo prijavo na veterinarsko inšpekcijo, vendar to lahko naredi vsak posameznik. Ker dobrobit živali ne sme biti odvisna od časa prostovoljcev, spodbujamo, da poda prijavo tisti, ki opazi zanemarjanje ali mučenje živali, saj situacijo najbolje pozna in lahko še naprej spremlja, kaj se dogaja. Kako podati prijavo, preberite tukaj.

Nameščanje in oddajanje živali je dovoljeno le v primeru, da ima društvo registrirano zavetišče za živali in izpolnjuje vse zakonsko določene zahteve za zavetišča. Določeni so pogoji glede bivalnih prostorov za živali, prostorov za veterinarsko oskrbo, shrambo hrane in opreme, pogoji za izvajanje karantene, za vozila, oskrbnike in podobno. Registrirana zavetišča imajo vpogled v register živali in lahko kontaktirajo skrbnika živali, določeno pa je tudi, v kateri občini imajo pristojnosti, kar poveča verjetnost, da se skrbnik in žival najdeta. Zavetišča vodijo tudi evidence o zapuščenih živalih, ki so pomembne za sledenje problematike zapuščenih živali v Sloveniji. V dogovoru z zavetiščem za živali pa lahko živali nameščajo tudi posamezniki.

Na društva se lahko obrnete, če potrebujete informacije glede živali ali nasvete, kaj narediti, če ste našli oz. izgubili žival, če ste opazili zanemarjanje ali mučenje živali. Takrat vam bomo z veseljem pomagali in vas usmerili na pristojne. Vedno pa smo veseli tudi novih prostovoljcev, saj nas je premalo, dela pa je ogromno. Če bi se nam radi pridružili, izpolnite obrazec Pridruži se nam.

Zavetišče za živali

Vloga zavetišč za živali je oskrba zapuščenih živali in osveščanje ter izobraževanje o odgovornem lastništvu, o problematiki prostoživečih psov in mačk in podobnih tematikah. V Sloveniji imamo več zavetišč za domače oz. hišne živali (mačke, psi, drugi hišni ljubljenčki) in eno zavetišče za zavarovane divje živalske vrste (Zatočišče Muta). Zavetišča za rejne živali žal pri nas ni.

Zavetišče za živali je lahko javni ali zasebni zavod, društvo ali s.p., ki izpolnjuje zahteve, določene v Pravilniku o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, in ima registrirano zavetišče na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vsako zapuščeno žival se namesti v zavetišče, ki je pristojno za občino, kjer je bila žival najdena. Vsaka občina mora zagotoviti zavetišče za živali, tako da ustanovi svojega ali sklene pogodbo z že obstoječim zavetiščem. Občina krije minimalno stroške za prvih 30 dni osnovne oskrbe živali ali evtanazijo v primeru bolezni ali poškodb, po 120-ih dnevih pa del sredstev za osnovno oskrbo živali priskrbi država. V vmesnem obdobju mora sredstva zagotoviti zavetišče samo, ki plača tudi za vse kar ne sodi v osnovno oskrbo – za zdravljenje bolezni in poškodb, zobne posege, posebno prehrano in podobno. Evtanazija zdravih živali je pri nas prepovedana, vendar veliko zavetišč ne evtanazira niti bolnih ali poškodovanih živali. Evtanazije se poslužijo le v primeru, če je žival smrtno bolna ali preveč poškodovana in se ji ne da več pomagati.

Med dejavnosti zavetišč sodijo odlov, sprejem in oskrba zapuščenih živali, iskanje starega skrbnika, iskanje posvojitelja, začasno ali trajno nameščanje živali ob odvzemih s strani veterinarske inšpekcije in oskrba prostoživečih mačk (sterilizacija in kastracija).

Če najdete zapuščeno žival, čim prej sporočite pristojnemu zavetišču za živali. Katero je pristojno zavetišče, lahko povprašate na občini ali pokličete 112. Seznami slovenskih zavetišč so objavljeni na več spletnih straneh, vendar je pri iskanju informacij treba preveriti, kdaj so bili podatki nazadnje posodobljeni (Pes moj prijatelj, Zavetišče Ljubljana). Če je mogoče in varno, žival zadržite ali pripeljite v zavetišče. Zavetišče mora zdrave živali prevzeti v 24-ih urah, poškodovane pa v 4-ih urah. Nato žival pregledajo, oskrbijo in namestijo v karanteno, da se potencialne bolezni ne bi prenesle na druge živali v zavetišču. V primeru, da žival ni čipirana oz. da v register niso vpisani kontaktni podatki, mora zavetišče starega skrbnika iskati 8 dni. Nato sledi iskanje posvojiteljev.

Zavetišča za živali so v Sloveniji preobremenjena, saj je zapuščenih in neželenih živali preprosto preveč. Pomagate jim lahko s finančnimi ali fizičnimi donacijami (hrana za živali, tekstil, čistila in razkužila, potrebščine za živali ipd.), s prostovoljskim delom (čiščenje in razkuževanje prostorov, prevozi ipd.) ali pa z manjšimi dejanji, tako da zadržite izgubljeno žival ali jo pripeljete do zavetišča in tako oskrbnikom v zavetišču prihranite nekaj časa, ki ga lahko namenijo oskrbi ostalih živali. Predvsem pa potrebujejo odgovorne posvojitelje živali, saj nimajo neomejenega prostora za vse živali, ki potrebujejo pomoč.

Veterinarska inšpekcija

Veterinarska inšpekcija oz. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin deluje znotraj Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in je državni organ za nadzor nad izvajanjem oz. spoštovanjem zakonodaje s področja zaščite živali. Seznam in kontakti območnih uradov UVHVVR so navedeni tukaj.

Veterinarska inšpekcija je pravi naslov za prijave suma zanemarjanja ali mučenja živali, saj imajo le veterinarski inšpektorji pooblastila za preverjanje prijav in za ukrepanje v primeru kršenja zakonodaje. Izdajo lahko opozorila, denarne kazni, odredijo začasne ali trajne odvzeme živali, odredijo izboljšanje pogojev za živali in podobno.

Prijavo lahko poda vsak posameznik po elektronski ali navadi pošti, po telefonu, osebno na območnih uradih UVHVVR ali prek eUprave. Poda jo lahko podpisano ali anonimno, inšpekcija pa mora v vsakem primeru varovati podatke prijavitelja. Več o prijavah mučenja živali preberite tukaj.

Policija

Policija je pristojna za ukrepanje le v določenih primerih, ki so navedeni v Zakonu o zaščiti živali. Gre predvsem za situacije, v katerih je treba ukrepati takoj, če je na primer ogroženo življenje ljudi in živali oz. če gre za fizično nasilje nad živalmi, ter v situacijah na javnih krajih in ko ne poznate oseb, ki so vpletene. V takih primerih pokličite 113.

Pomembno je še, da izpostavimo, da v Sloveniji nimamo prave živalske policije, ki bi imela pristojnosti za ukrepanje na področju zaščite živali.

 

Viri:
– Zakon o društvih
– Zakon o zaščiti živali
– Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
– Spletna stran Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

Pripravila: Manca Zupan