Lajež, ki moti sosede
Na nas se pogosto obrnejo ljudje, katerih sosedje imajo pse, ki kar naprej lajajo.
Vsem, ki v soseski poslušate neprestan lajež, želimo dati nekaj predlogov. Verjetno se vaše težave ne bodo rešile čez noč, a vseeno je vredno skušati izboljšati situacijo zase, pa tudi za psa, ki neprestano laja.
Kot pravi ljudska modrost, lepa beseda lepo mesto najde. Skušajte s svojimi sosedi najprej govoriti o laježu. Možno je namreč, da se sami težave sploh ne zavedajo. Morda je njihova hiša zgrajena tako, da zvoki psa ne pridejo do njihovih ušes, ali pa pes začne lajati šele, ko odidejo od doma. Veliko psov doživlja resno stisko, ko so sami, in nekateri takrat tudi lajajo. Z lajanjem lahko začnejo šele nekaj časa po tem, ko skrbniki odidejo. Če sosedje potrpežljivo molčijo, sploh ne morejo izvedeti, da njihov pes med njihovo odsotnostjo laja.
Razlogi za pasje lajanje so različni. Včasih psi lajajo, ker se bojijo samote. To je zelo značilno recimo za mladiče, pa tudi za pred kratkim posvojene pse. Psi so visoko inteligentna in družabna bitja. Osamljeno in monotono življenje na verigi, v pesjaku ali podobni situaciji je daleč od tistega, kar potrebujejo. V tem žalostnem stanju mnogi pričnejo lajati iz frustracije. Če se lastniki zavedajo težave, pa naj bo to strah ali frustracija, in jo želijo rešiti, jim lahko pri tem pomagate. Tu je nekaj dobrih nasvetov. Če ne vedo, kam naj se obrnejo, lahko za napotek pokličejo tudi naše društvo.
Pri nekaterih skrbnikih psov s pogovorom žal ne boste ničesar dosegli. Brezbrižnost na tem področju pogosto hodi z roko v roki z brezbrižnostjo na drugih področjih oskrbe in kakovosti življenja živali. Če je moteč lajež del širše situacije, v kateri je pes zanemarjan, vam svetujemo, da to prijavite veterinarski inšpekciji. Navodila in kontakte najdete tukaj. Če skrbniki ne želijo slišati prijaznih opozoril, se bodo morda začeli vesti drugače, ko bodo govorili z uradnimi službami.
Lajanje je naravno pasje vedenje in vsak pes kdajpakdaj zalaja. Če pa je lajanje neprestano oziroma prekomerno, je zelo verjetno, da je pes v stiski in potrebuje pomoč oziroma spremembo situacije. Pomembno je, da se ne obrnemo stran. Poleg njega si kvaliteto življenja seveda zaslužijo tudi sosedje. Kdor se obnaša neuvidevno in dopušča, da njegov pes moti okolico, meče slabo luč na vse skrbnike psov. Ravno med njimi je največ takih, ki si tudi sami želimo mirnega sobivanja. Ker pa slab glas seže v deveto vas, si ljudje bolj zapomnijo enega motečega sosedovega psa kot devet drugih, ki niso moteči. Posledično se vsi skrbniki psov včasih srečujemo s predsodki, sumničavostjo, celo sovražnostjo. Zato si želimo, da bi se kultura sobivanja z živalmi v Sloveniji dvignila, k čemur pa lahko prispevamo prav vsi, z aktivnim pristopom pri reševanju težav.