Lov na delfine

Kruti poboji delfinov v skritem zalivu

 

Ne poznam človeka, ki bi ga delfini pustili ravnodušnega. V teh morskih bitjih je nekaj tako čudovitega, že skoraj mističnega, da nas pogled nanje, četudi le skozi sliko ali ekran, popolnoma prevzame. Že stari Grki so verjeli, da so delfini božji sli s posebno močjo, zato je bil zanje uboj te živali enako grozen kot uboj človeka. Danes, tisočletja kasneje, pa se za obstoj teh čudovitih živali borimo. Njihov obstoj ogroža prav človek.

Ne samo da nas delfini prevzamejo s svojo pojavo in izredno bistrostjo, dokazano je, da so to izredno inteligentne živali, po zadnjih ocenah strokovnjakov so druga najbolj inteligentna bitja na našem planetu – takoj za ljudmi. Danes tudi vemo, da se delfini izrazito zavedajo sebe, imajo različne osebnosti, razmišljajo o prihodnosti, prepoznajo pa se celo v ogledalu in si z njim pomagajo pregledovati telo.

 

 

Žal pa je človek vse te čudovite lastnosti nemudoma izrabil v komercialne namene in danes so delfini po vsem svetu zaprti v različnih zabaviščnih vodnih parkih, kjer zabavajo množice ljudi, ki se sploh zavedajo ne, kakšen višek zlorabe nad temi čudovitimi divjimi živalmi je to in kaj s svojim obiskom takega parka podpirajo. Delfini ne sodijo v ujetništvo, nikoli niso in nikoli ne bodo. Njihov na videz vedno nasmejan obraz daje ljudem lažno prepričanje, da so delfini vedno veseli in da uživajo, ko v bazenih skačejo čez obroče in zabavajo množice. Resnica je povsem drugačna. Delfini v ujetništvu obolevajo za različnimi boleznimi, razvijajo depresijo in umirajo, skoraj vsi delfini v ujetništvu pa zaradi hudega stresa razvijejo čir na želodcu. Vendar se zgodba tu ne konča. Pravzaprav se šele začne. Dokumentarni film The Cove (Skriti Zaliv), ki je svojo premiero v letu 2010 doživel tudi pri nas, svetu prvič množično predstavi kruto ozadje mednarodne zabavne in japonske ribiške industrije.

 

 

Ric O’Barry, glavni akter omenjenega dokumentarnega filma, zdaj aktivist za zaščito delfinov in drugih kitov, nekoč pa slavni dreser delfinov, ki je dresiral delfine za znano nadaljevanko Flipper in je 10 let gradil zabavno industrijo z delfini, se zdaj že 40 let trudi, da popravi nastalo škodo in javnost ozavesti o njenem grozljivem ozadju. V majhni vasici Taiji na Japonskem ribiči vsako leto pobijejo preko 20.000 delfinov! 20.000 delfinov na leto! Nekaj jih umre med lovom na morju, ko se zapletejo v mreže in utonejo, večina pa jih je na najbolj krut in grozljiv način pobitih v skritem zalivu ribiške vasice Taiji, skrbno varovanem pred očmi javnosti.

 

 

Lovna sezona se vsako leto začne meseca septembra in traja dolgih 6 mesecev do marca. Več ur trajajoči lov se začne tako, da ribiči z ribiškimi čolni odidejo na znano morsko pot, po kateri se že tisočletja gibljejo delfini, jih obkrožijo in pričnejo z jeklenimi palicami zaporedoma tolči po vodi, da ustvarijo niz zaporednih podvodnih glasovnih valov. Delfini, ki informacije iz okolja pridobivajo s pomočjo sluha, se grozljivega podvodnega zvočnega zidu izjemno prestrašijo, zato začnejo panično bežati stran od njega. Ribiči jih na ta izredno agresiven način nasilno usmerjajo do skritega zaliva, ki je v času lova na delfine močno zastražen, saj je do njega moč priti le po z bodečimi žicami in stražarji zavarovani poti. Ko so prestrašeni delfini ujeti v zaliv, ribiči le-tega zaprejo z mrežami, da ne bi ponoči, ko si bodo sami odpočili od lova in se pripravili na jutranje klanje, pobegnili. Na smrt prestrašene živali so nato vso noč ujete v zalivu, prostora je komaj dovolj, da se gibljejo, saj jih naenkrat ujamejo tudi nekaj sto. Vso noč delfini panično begajo, iščejo izhod in spuščajo presunljive zvoke. Zgodnji jutranji svit pripelje s kavlji, sulicami in noži oboroženo skupino ribičev in grozljivo klanje se prične. Ribiči brez prestanka kot poblazneli s kavlji in sulicami zbadajo delfine in druge ujete manjše kite. Ne gledajo, ne kam zabodejo in ne kolikokrat. Ko živali bijejo boj za življenje, se oni smejijo in šalijo. Nekateri vzamejo nože in delfinom prerežejo vratove. Kmalu je zaliv obarvan krvavo rdeče in grozljivi kriki umirajočih živali napolnijo zaliv, vendar jih nihče ne sliši. Kljub globokim ranam se živali trudijo rešiti iz obroča smrti, a so vse le žalostni poskusi, saj ribiči pobijejo vse živali brez izjeme. Prizaneseno ni niti brejim samicam niti mladičkom. Po nekajurnem klanju, grozljivih krikih in krvavordeče obarvanem morju v zalivu zavlada tišina. Smrtna tišina. Za te živali se je življenje končalo, za ribiče se je končal le še en delovni dan. Naslednje jutro začnejo znova. Najprej z nekaj urnim lovom na delfine in manjše kite, nato nadaljujejo z njihovim ubijanjem.

 

Zakaj, se verjetno sprašujete. Mnogi zmotno mislijo, da japonski ribiči lovijo delfine za oskrbo manjše populacije ljudi z delfinjim mesom. Resnica je, da delfinje meso med prebivalci japonske sploh ni cenjeno, kot je cenjeno npr. drago meso določenih kitov, in pravi razlog tiči v tem, da je japonska vlada prepričana, da so delfini škodljivci, ki jih je treba zatreti. Menijo namreč, da so delfini glavni krivci za zmanjšanje populacije rib v morju. Šokantno, kot se sliši, je pobijanje delfinov zanje dejansko zatiranje in zmanjševanje škodljivca, ki jim odžira hrano. To je nezaslišano, saj je danes jasno, da je za izropano življenje v morju kriv človek, ne delfini. Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da smo ljudje morje že povsem izropali in da v kolikor ne spremenimo svojega obnašanja in prehranjevalnih navad, čez 40 let v morju ne bo več rib. Kdo je torej škodljivec? In od kdaj je morje le naše? Vendarle pa meso kruto pobitih delfinov pristane tudi na krožnikih ljudi, saj se prodaja v Tokiu in drugih večjih mestih, običajno skrito pod deklaracijo kitovega mesa. Japonci pa žal ne vedo, saj jim japonska vlada in lovci na delfine tega ne razkrijejo, da je delfinje meso izredno strupeno, saj je kontaminirano s srebrom in močno presega še dovoljeno količino le-tega v prehrani. Torej ne samo, da ne vedo, kaj se dogaja v skritem zalivu, ne vedo tudi, da je delfinje meso zanje izredno nevarno! Nadaljnji grozljiv pa je podatek, da dreserji delfinov, ki inteligenco teh živali in njihovo moč zavedanja poznajo verjetno najbolje, zelo dobro vedo za masaker, ki se odvija v skritem zalivu. Vedo, vendar so tiho, saj imajo od tega koristi tudi oni. Dreserje delfinov so namreč aktivisti za zaščito živali, pa tudi sam Ric O’Barry, že videli na čolnih lovcev med lovom. Preden ribiči delfine pobijejo, dajo dreserjem možnost, da pregledajo vse ujete živali in v kolikor najdejo po njihovi oceni dovolj lepega, dovolj bistrega in dovolj mladega delfina, ki ga bodo lahko uporabili za šove, le-tega odkupijo od ribičev in jih tudi zelo dobro plačajo. Za meso mrtve živali dobijo ribiči okoli 700 $, za ujetega živega delfina, primernega za predstave v zabaviščnih parkih pa celo preko 150.000 $! Zabavna industrija z delfini je večmilijonski posel in dobrobit živali pač nikogar ne briga, še manj gane. In tako se krog nenehnega trpljenja teh izjemnih, čudovitih, inteligentnih bitij sklene. Krog grozljivega izkoriščanja, pohlepa in brezbrižnosti ljudi.

 

 

Ric O’Barry je pred 40 leti izstopil iz tega kroga in vsak dan skuša narediti spremembo za te nemočne živali. Njegov dokumentarni film Skriti zaliv (“The Cove”) bi si morali ogledati prav vsi, saj se grozljivi poboji teh inteligentnih bitij tičejo nas vseh. Mednarodna zabavna industrija z delfini te barbarske poboje podpira, ker ima od njih korist. Korist ima zato, ker delfini privabljajo v zabaviščne parke množice ljudi, ki kupijo vstopnice in si z navdušenjem ogledajo predstavo z delfini ali se udeležijo organiziranega plavanja z njimi. Nihče pa ne pomisli na delfine in trpljenje, ki ga zanje predstavlja ujetništvo in zabavanje množic v bazenih (in zunaj njih). Delfini in drugi zobati kiti imajo namreč razvit zelo dovršen sistem za pridobivanje informacij iz okolja s pomočjo sluha. To se imenuje eholokacija (eho: odmev; lokacija: določanje položaja) ali biosonar. Delfin aktivno odda zvok v okolje, zvok pa se nato odbija od različnih predmetov oz. organizmov v okolju in se nato vrne kot odmev, ki ga delfin prestreže in na ta način dobi zelo jasno sliko svojega okolja. Delfini lahko tako zelo natančno določi, kje je določena riba, kako velika je, kako daleč je ipd. Na ta način lahko delfini »vidijo« tudi v notranjost nekaterih predmetov oz. živali. Si zdaj predstavljate, kaj čuti in kako vidi delfin v majhnem, z betonom obdanem bazenu, zunaj katerega množica glasno vzklika in ploska? Predstavljajte si sebe v sobi, obdani s kopico ogledal. Kamorkoli se obrnete, vidite isto sliko in nikjer ne najdete izhoda iz nje. Nikoli in nikdar ter pod nobenim pogojem ne sme biti takšno grozljivo trpljenje nedolžnih živali sprejemljivo ali opravičljivo. Na nas je, da odločimo, ali bodo delfini za vedno zaprli svoje globoke modre oči in ali bomo dopustili, da ta čudovita, inteligentna bitja za vedno izginejo z našega planeta. Zaradi nenehnih ubojev delfinov, ki so posledica ribolova, ko se delfini ujamejo v mreže za lovljenje tun, ter namernega uboja, kot se dogaja v Taijiju na Japonskem, veliko vrstam delfinov in drugim kitom že grozi izumrtje. Mi in samo mi ga lahko preprečimo. Pa ga bomo? Bomo dopustili barbarsko klanje nedolžnih živali? Bomo dopustili trpljenje v ujetništvu? Vsak od nas lahko naredi spremembo! Storimo jo, preden bo prepozno, kot je bilo prepozno za milijone do sedaj pobitih in do smrti izkoriščenih živali.

Najmanj, kar lahko stori vsak posameznik, je:

• Nikoli ne obiščete vodnega zabaviščnega parka, ki ima v ujetništvu divje živali, torej delfine in druge kite (ali katerekoli druge divje živali) za namen nastopanja ali da nudi možnost plavanja z delfini. Naj si bo plakat še tako vabljiv in program še tako zabaven, ustavite se pred nakupom vstopnice in pomislite grozljivo ozadje te industrije.
• Nikoli ne jejte delfinjega ali kateregakoli kitovega mesa. Tako zaradi etično-moralnih, kot tudi zaradi zdravstvenih razlogov.
• Razložite otrokom in odraslim, zakaj divje živali ne sodijo v ujetništvo.
• Na spletni strani http://www.savejapandolphins.org/ je predstavljenih nekaj možnosti, kako jim lahko pomagate pri reševanju.
• Oglejte si film Skriti zaliv (The Cove).
• Osveščajte ljudi in razširite informacijo. Presenečeni boste, koliko ljudi ni še nikoli slišalo za grozljive poboje delfinov na Japonskem.

 

 

Za vse, ki si želite te čudovite živali opazovati in jim pomagati pa bo verjetno zanimiva informacija, da imamo v Sloveniji društvo Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev, neodvisno in neprofitno nevladno organizacijo, ki se posveča raziskovanju in zaščiti kitov ter delfinov ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja. Pridružite se jim lahko pri raziskovalnih taborih in pomagate pri preučevanju delfinov v slovenskem morju. Denarna sredstva za njihovo delovanje jim lahko pomagate zbirati tudi s simbolično »posvojitvijo delfina«.