Vpliv krznarstva na ljudi in okolje

1) Ali je lahko postopek oblačenja in barvanja krzna škodljiv za zdravje ljudi?
Različne kemikalije, ki se uporabljajo v industriji krzna, so potencialno dražeče za kožo. Med njimi so baze, kisline, glinenci, kromati, belilna sredstva, olja, sol in spojine, vključene v postopek barvanja, ki vključujejo različne vrste barvil in fiksirnih sredstev.

Haz-Map® navaja več kot 45 kemikalij in skupin kemikalij kot nevarnih in povezanih s postopkom oblačenja in barvanja krzna, vključno z naslednjimi:
– rakotvorne snovi (snovi, ki povzročajo raka)
– genotoksini (snovi, ki poškodujejo DNK)
– mutageni (snovi, ki povzročajo mutacije v DNK)
– toksini za razmnoževanje
– teratogeni (snovi, ki ovirajo razvoj zarodka)
– hepatotoksini (snovi, ki povzročajo poškodbe jeter)
– nefrotoksini (snovi, ki poškodujejo ledvice)
– pljučni toksini (snovi, ki poškodujejo pljuča)
– nevrotoksini (snovi, ki povzročajo poškodbe živcev)
– jedke snovi
– dražilne snovi za kožo, oči in sluznice
– senzibilizatorji kože (snovi, ki lahko ob stiku s kožo povzročijo alergijsko reakcijo)
– senzibilizatorji dihal (snovi, ki lahko ob vdihavanju povzročijo alergijsko reakcijo).

Uporaba strupenih kovin pri oblačenju in barvanju krzna je še posebej problematična, ker niso biološko razgradljive in se bioakumulirajo v telesu.

2) Ali vzreja krzna onesnažuje okolje?
Onesnaževanje iz tovarn krzna ima pogosto uničujoč učinek na vodo, tla in kakovost zraka. Številni dokazi potrjujejo, da imajo lahko emisije iz krznarskih farm resne negativne učinke na zdravje in kakovost življenja lokalnih prebivalcev.

3) Ali krznarstvo ogroža biotsko raznolikost?
Industrija krzna je imela v preteklosti uničujoč vpliv na biotsko raznolikost, saj je odgovorna za izumrtje nekaterih vrst in prekomerno izkoriščanje številnih drugih. Nekatere vrste, ki so bile v preteklosti prekomerno izkoriščane, si niso nikoli popolnoma opomogle in so še danes ogrožene. Nekatere vrste so si znatno opomogle, vendar imajo nizko genetsko raznolikost, zaradi česar so bolj ranljive za katastrofalne dogodke, okoljske spremembe in nalezljive bolezni.

Invazija tujih vrst je ena glavnih groženj biotski raznovrstnosti po vsem svetu. Od 18 “najhujših” tujerodnih vrst sesalcev v Evropi jih je tretjino namerno in/ali po naključju vnesla krznarska industrija, med njimi ameriške kune in rakune.

4) Kakšen je vpliv umetnega krzna na okolje v primerjavi z živalskim krznom?
Živalsko krzno ima bistveno večji vpliv na okolje (po številnih merilih, vključno z vplivom na podnebje ter različnimi merili onesnaževanja in uporabe virov) kot drugi običajni tekstilni izdelki. Študija je primerjala okoljski vpliv plašča iz krzna kune s plaščem iz umetnega krzna. Ugotovljeno je bilo, da so vplivi krznenega plašča na okolje od 3- do 83-krat večji od vplivov plašča iz umetnega krzna. Tudi če bi domnevali, da je življenjska doba krznenega plašča petkrat daljša od življenjske dobe umetnega krzna (30 let proti 6 letom – predpostavka, uporabljena v poročilu, ki ga je naročila krznarska industrija), bi imel krzneni plašč še vedno večji vpliv na okolje. Industrija krzna trdi, da krznen plašč razliko nadomesti z daljšo življenjsko dobo, vendar ne predloži nobenih dokazov. Razpoložljivi dokazi kažejo, da dejanska življenjska doba krznenih oblačil v povprečju ni daljša od 5 do 10 let in zato nikakor ni dovolj dolga, da bi nadomestila negativen vpliv, ki ga ima na okolje.
Posamezno krzneno oblačilo lahko zdrži več desetletij, če je na primer sestavljeno iz najbolj trpežnih vrst krzna, če se nosi le občasno in če je sezonsko shranjeno v hladilnici. Vendar ko krznarska industrija omenja krznene plašče z življenjsko dobo 30 let ali več, gre za izjemne posamezne primere, ki se izdajajo za normo.

5) Je umetno krzno okolju prijaznejše od živalskega krzna?
Predpostavka: Živalsko krzno je trajnostni material, ki je v nasprotju s plastičnimi alternativami biološko razgradljiv.

Biorazgradljivost krzna: študija, ki sta jo naročila IFF in Fur Europe, je pokazala, da je bila biološka razgradljivost vzorcev krzna med 6,6 % za barvano lisičje krzno in 25,8 % za nebarvano krzno kune, kar pomeni, da so bili krzneni izdelki v testnih pogojih le delno biorazgradljivi. Stopnje biološke razgradnje krznenih izdelkov torej ni mogoče primerjati z drugimi naravnimi izdelki. To je pričakovano, saj je bilo krzno kemično obdelano, da se ohrani.

Onesnaževanje s plastiko je zagotovo pereče globalno vprašanje in sintetični tekstil k temu prispeva. Obsežnejše zbiranje in recikliranje plastičnih izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe za ponovno uporabo v novi proizvodnji, da bi nadomestili uporabo primarne plastike, je ključni vidik tako za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, ki vstopajo v okolje, kot tudi za izboljšanje učinkovitosti uporabe fosilnih virov.

6) Ali pri gojenju krzna nastane veliko odpadkov?
Predpostavka: krzno ima 100-odstotno zero waste dobavno verigo.

Dokazi kažejo, da nastaja precej odpadkov, ki jih povzročajo tako farme krzna kot tudi predelovalci in barvarji krzna. Na podlagi raziskave IFF, v kateri so sodelovala združenja iz 12 držav, ki predstavljajo približno 3000 krznarskih farm, se 80 % odpadkov s farm vrednoti za uporabo kot gnojilo ali biogorivo. Ni jasno, kako so bile informacije zbrane, tovrstni podatki pa so pogosto izkrivljeni, saj so kmetje, ki so ponosni na svoje prakse upravljanja, bolj pripravljeni sodelovati v raziskavah.

7) Ali živali na farmah jedo hrano, ki je pripravljena iz odpadkov mesne, ribje in mlečne predelovalne industrije, kar preprečuje, da bi se ti odpadki odlagali v okolje?
Nekatere ribe, ki se uporabljajo za krmo, so ulovljene posebej za ta namen in niso stranski proizvodi ribolova za prehrano ljudi, stranski proizvodi rib pa niso odpadki: ribja moka in ribje olje sta dragoceni dobrini, njuna ponudba pa je nezadostna, da bi zadostila zahtevam hitro rastočega sektorja ribogojstva. Stranski proizvodi iz mesne in mlečne industrije se uporabljajo tudi na druge načine. Nedavna odločitev o odpravi prepovedi krmljenja prašičev in perutnine z živalskimi stranskimi proizvodi v EU bo verjetno povzročila veliko povečanje povpraševanja po teh proizvodih.

8) Ali se lahko “certificirano krzno” šteje za izdelek, ki je prijazen do živali?
V Evropi se trdi, da je WelFur najsodobnejši program ocenjevanja dobrega počutja živali, ki so ga razvili neodvisni znanstveniki s sedmih evropskih univerz. WelFur poskuša posnemati vzpostavljeno shemo Evropske komisije za kakovost dobrega počutja prašičev, perutnine in mlečnega goveda.

Kakovost dobrega počutja se lahko uporablja za ocenjevanje dobrega počutja živali v različnih kmetijskih sistemih, ki imajo različne možnosti za zagotavljanje visokih standardov dobrega počutja. Pomembna uporaba sistema ocenjevanja kakovosti dobrobiti živali je kot raziskovalno orodje za ocenjevanje različnih kmetijskih sistemov in praks.

Protokoli WelFur ne ponujajo alternativnih sistemov ali novih, dobrobiti živali prijaznejših načinov reje krzna. Slabo počutje živali, ki je neločljivo povezano s tovarniško rejo krzna v kletkah, ni bilo obravnavano, zato bodo še težave še naprej vplivale na živali na krznarskih farmah, ne glede na to, ali je farma certificirana ali ne.

Promocija certificiranih programov, kot sta WelFur in Furmark, lahko zavaja potrošnike, da je to krzno proizvedeno na bistveno drugačen način kot necertificirano krzno. “Certificirano” krzno Welfur še vedno izvira od živali v kletkah.

Več informacije o programu Welfur.

9) Ali je označevanje (labeling) zaupanja vredno orodje za zagotavljanje preglednosti in sledljivosti za potrošnike?
Predpostavka: Furmark je oznaka za krzno, uvedena leta 2021, ki zagotavlja sledljivost za razumevanje načina izdelave oblačil, kar potrošnikom omogoča trajnostno izbiro pri nakupu.

Mednarodna federacija za krzno trdi, da je “Furmark® celovit svetovni sistem certificiranja in sledljivosti za naravno krzno, ki zagotavlja dobro počutje živali in okoljske standarde”. Vendar pa ustrezni dokumenti o standardih niso javno dostopni. Ni jasno, ali so bili za nekatere sheme sploh razviti ustrezni standardi, prav tako ni nobenega celovitega sklopa standardov za shemo Furmark kot celoto. Pri iskanju po spletni strani Furmark, protokolih WelFur in standardu SafeFur nismo našli nobene zahteve za nenapovedane obiske ali preglede na kraju samem, nobenih jasnih postopkov za obravnavanje neskladnosti, nobenih informacij o tem, ali lahko dražbe, predelovalci, proizvajalci ali trgovci na drobno s “certifikatom Furmark” uporabljajo ali prodajajo tudi necertificirano krzno, ali kakršne koli omejitve deleža certificirane vsebine, ki se zahteva v izdelku, da lahko nosi oznako Furmark.

10) Ali so oblačila iz umetnega krzna dovolj topla za zagotavljanje človekovih potreb pred hladnim vremenom?
Dandanes je na voljo veliko alternativnih materialov, ki nas lahko grejejo. Poleg tega ima umetno krzno na splošno visoke toplotnoizolacijske lastnosti. Razširjeni krzneni okraski na kapucah, kapah ter drugih oblačilih in dodatkih služijo le v dekorativne namene in nimajo grelne funkcije.

11) Koliko živali je bilo od začetka pandemije ubitih zaradi SARS-CoV-2 na krznarskih farmah v EU?
Celostnih podatkov ni, vendar pa je bilo v nekaterih poročilih in uradnih sporočilih za javnost poudarjenih nekaj večjih množičnih usmrtitev:
− Danska bo zaradi strahu pred koronavirusom izločila do 17 milijonov kun (povezava do novice: Denmark to cull up to 17 million mink amid coronavirus fears).
− Danska: premierka Mette Frederiksen je bila postavljena pred sodišče zaradi ukrepa, s katerim naj bi pokončali 15 milijonov živali (povezava do novice: Denmark mink cull: PM Mette Frederiksen grilled over move to kill 15 million of the animals).

− Španija odredila usmrtitev skoraj 100.000 kun (povezava do novice: Coronavirus: Spain orders culling of almost 100,000 mink)

− Na Poljskem so izločili na tisoče kun (Thousands of mink were culled in Poland)

12) Ali lahko cepiva za kune ublažijo zaskrbljenost javnosti glede varovanja zdravja v zvezi z gojenjem krzna kot vzrokom za Sars-CoV-2 in druge viruse?

Pri cepivih za kune je treba upoštevati več vidikov. Znano je, da cepiva sama po sebi še nikoli niso odpravila nobene živalske bolezni. Malo verjetno je, da bodo cepiva proti SARS-CoV-2 odpravila tveganje za širjenje bolezni v prihodnosti. Kot se je zgodilo pri ljudeh, bodo verjetno potrebne nove formulacije cepiva, da bi se prilagodile novim različicam virusa.

13) Ali je pandemija Covid-19 pod nadzorom? Ali sedanji ukrepi biološke varnosti zadostujejo za preprečevanje širjenja Sars-CoV-2?
Od leta 2020 so poročali o več izbruhih na evropskih krznarskih farmah. Februarja 2022 so bila priporočila Komisije podaljšana, saj do izbruhov še vedno prihaja. V skladu s tristransko kakovostno oceno tveganja FAO, WHO in OIE prehajanje virusa SARS-CoV-2 s kožuharjev na ljudi predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju in socialno-ekonomsko grožnjo. Tveganje za javno zdravje zaradi prenosa SARS-CoV-2 s krznarskih farm na ljudi se v Evropi šteje za veliko, saj je največje število krznarskih farm skoncentriranih na istih geografskih območjih, v nekaterih evropskih državah pa je bilo potrjeno širjenje okužbe z okuženih farm v lokalno skupnost.

14) Koliko farm za kune je poročalo o izbruhih bolezni od začetka obveznega nadzora v maju 2021?
Od maja 2021 so bila objavljena naslednja poročila o SARS-CoV-2:

– 7 april 2022: Ni novih izbruhov. Poročilo o nadaljnjih ukrepih po prejšnjih izbruhih na Poljskem, v Litvi in Španiji. Brez izločanja.
– 14. marec 2022: Ni novih izbruhov. Poročilo o nadaljnjih ukrepih po prejšnjih izbruhih na Poljskem: izločitev.
– 10. februar 2022: Poljska: 1 nov izbruh. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni.
– 13. januar 2022: Poljska: 4 novi izbruhi. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni. Litva: posodobitev – 13 okuženih čred. Izvajajo se nadzorni ukrepi,vključno z izločanjem živali. Latvija: 1 izbruh (poročilo o izbruhu iz aprila).
– 15. december 2021: Poljska: 5 novih izbruhov. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Odvzema živali ni bilo. Litva: predhodne ugotovitve – 13 okuženih čred.
– 16. november 2021: Ni izbruha.
– 20. oktober 2021: Španija: 3 novi izbruhi. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni.
– 22. september 2021: Španija: 4 novi izbruhi. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni. Grčija: 2 nova izbruha. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni. Švedska: 1 nov izbruh. Izvedeni nadzorni ukrepi. Izločanja ni bilo.
– 13. julij 2021: Poljska: 1 izbruh. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni. Španija: 5 novih izbruhov. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Brez izločanja.
– 17. junij 2021: Španija je poročala o enem izbruhu. Izvajajo se nadzorni ukrepi. Izločanja ni.
– 19. maj 2021: O izbruhih ni bilo poročil.

Vir besedila: Eurogroup for Animals