Pomagajmo živalim pozimi, tudi njih zebe

Pri nizkih temperaturah, snegu in vetru se ljudje oblečemo v topla oblačila in poiščemo zavetje v ogrevanih prostorih. Zima pa ni izziv le za nas – mraz, veter, sneg, led in pomanjkanje hrane močno vplivajo tudi na živali. Tako hišni ljubljenčki kot prostoživeče in mestne divje živali ter rejne živali so v tem času še posebej ranljive.

Poglejmo si nekaj nasvetov, kako za živali poskrbimo pozimi in jim pomagamo preživeti mrzlo zimsko vreme.

Hišni ljubljenčki: psi in mačke

Čeprav imajo živali kožuh, to še ne pomeni, da so odporne na mraz. Še posebej občutljivi so manjši psi, kratkodlaki in brezdlaki psi, starejše živali, mladiči in bolne živali. Povsem enako velja tudi za mačke.

Psi, ki živijo v stanovanjih, niso prilagojeni na dolgotrajen mraz. Zato je pozimi priporočljivo:

1. krajšati sprehode ob zelo nizkih temperaturah,
2. kratkodlake in manjše pse zaščititi s toplim plaščkom,
3. po sprehodu obrisati tačke (sol in led lahko poškodujeta blazinice) in jih po potrebi zaščititi z za to namenjenim mazilom,
4. zagotoviti topel, suh prostor za počitek.

Psi, ki bivajo zunaj, morajo imeti:

1. uto, ki je dovolj prostorna, dobro izolirana, suha, dvignjena od tal in ima dva prostora – prostor za spanje in predprostor,
2. zavetje pred vetrom in padavinami,
3. stalno dostopno nezamrznjeno vodo,
4. povečano količino hrane, saj za vzdrževanje telesne temperature porabijo več energije,
5. če imamo možnost, jih pozimi vzamemo k nam v stanovanje, vsaj ponoči.

Notranje mačke v hudih zimskih razmerah ne sodijo ven, sploh ne ponoči, saj se lahko hitro podhladijo in to je lahko življenjsko nevarno.

Nekatere hišne mačke imajo navado ali možnost bivanja ali izhoda na prosto. Tudi te mačke so pozimi izpostavljene nevarnostim: mraz, veter in sneg lahko povzročijo podhladitev ali ozebline in tudi one potrebujejo enako skrb kot notranje muce.

Zato se potrudimo in jim:

1. zagotovimo varen, suh in topel kotiček (garaža, lopa, topla mačja hišica),
2. ponudimo redno in hranljivo prehrano,
3. omogočimo stalen dostop do nezamrznjene vode,
4. namenimo pozornost in smo pozorni na poškodbe ali spremembe v vedenju, saj so znaki podhladitve ali bolezni lahko subtilni, a usodni.

Mačke se pogosto skrivajo pod avtomobili in ob toplem motorju, zato vedno preverimo prostor pod vozili in pri motorju, preden jih uporabimo.

Prostoživeče oziroma brezdomne mačke so pozimi med najbolj ogroženimi:

1. mraz, vlaga in lakota lahko hitro povzročijo podhladitev,
2. preprosta izolirana škatla z vhodom, napolnjena s slamo (ne z odejami ali senom, ker zamrzne!), lahko reši življenje,
3. redno hranjenje na varnem mestu jim pomaga preživeti najtežje dni,
4. omogočimo jim dostop do sveže, nezamrznjene vode,
5. ob opaženi bolezni ali poškodbi je smiselno obvestiti lokalno zavetišče ali društvo.

Majhna pomoč posameznika ima za te živali izjemen pomen. Pomembno je, da vemo, da ne zavetišča, ne društva niso vsemogočna in vsega ne morejo postoriti. Posamezniki smo tisti, kjer se odgovoren odnos do živali začne in konča, ne bodimo zato brezbrižni z mislijo, da bo že nekdo drug pomagal.

Divje živali v mestnem okolju

V mestih in njihovi okolici pozimi srečamo ježe, veverice, lisice, kune in netopirje, kljub temu da te živali v zimskem obdobju večinoma mirujejo in tako hranijo energijo.

Kako jim lahko pomagamo:

1. ne vznemirjajmo živali, ki mirujejo (npr. jež v zavetju),
2. pustimo kupe listja ali naravne kotičke na vrtovih, da bodo zavetje in skrivališče,
3. ne zapirajmo vseh lop, kleti ali odprtin, kjer lahko najdejo zavetje,
4. ne nastavljajmo strupov ali pasti.

Ptice v urbanem okolju prav tako potrebujejo pomoč pozimi:

1. krmilnice naj bodo redno polnjene,
2. primerna hrana: sončnična semena, proso, ovseni kosmiči, loj,
3. neprimerna hrana: slano, plesnivo, začinjeno, kruh,
4. pomembna je tudi nezamrznjena voda.

Če imamo na vrtu ali v okolici hiše postavljeno ptičjo hišico, poskrbimo za dosledno hranjenje. To pomeni, da se ptice na vir hrane zanesejo – zato je naša odgovornost še toliko večja.

Če najdemo žival, ki je očitno oslabela ali se vede nenavadno, se obrnimo na pristojno veterinarsko službo ali Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Rejne živali

Tudi rejne živali – govedo, konji, ovce, koze, prašiči in perutnina – pozimi občutijo mraz, še posebej, če pogoji reje niso ustrezni. Mogoče se nam zdi, da so te živali prilagojene na mrzlo zimo, pa kljub temu potrebujejo dobro, zanesljivo in kakovostno oskrbo, da zimo normalno preživijo.

Vedeti moramo iz kakšnega naravnega okolja živali izhajajo. Nekaterim vrstam goveda nižje temperature res bolj ustrezajo, morajo pa obvezno imeti suho zavetje. Konji so bolj prilagojeni na naše podnebje, njihova dlaka zaradi maščobe deluje kot dežni plašč, po drugi strani pa je pri osličkih ravno obratno – izhajajo iz sušnih in toplejših podnebij in dež jih hitro premoči.

Na kaj je treba biti pozoren:

1. zavetje: zaščita pred vetrom, dežjem in snegom; prepih je lahko bolj nevaren kot nizke temperature,
2. suha podlaga: mokra stelja povečuje tveganje za podhladitev in bolezni,
3. dostop do sveže, nezamrznjene vode, saj je dehidracija pozimi pogosta težava,
4. povečan energijski vnos: živali porabijo več energije za ohranjanje telesne toplote,
5. posebna skrb za mladiče in starejše živali, ki so najbolj občutljive.

Dobrobit rejnih živali ni le zakonska obveznost, temveč tudi moralna odgovornost.

Zima je za živali na splošno težja preizkušnja. Malo dodatne pozornosti, topline, zavetja ali hrane lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. S tem ko pomagamo njim, pokažemo tudi, kakšna družba želimo biti – taka, ki zna poskrbeti za šibkejše.

Tudi živali pozimi zebe. In prav mi smo tisti, ki jim lahko pomagamo preživeti.

Nazaj